ZGODOVINA VR

Virtualna realnost v umetnosti

Pred 1950

Natančni izvor virtualne realnosti je sporen, deloma zaradi težkega oblikovanja  definicije za pojem alternativnega obstoja. Elementi virtualne realnosti so se začeli pojavljati že v 1860. Francoski avantagardni dramatik Antonin Artaud je menil, da iluzija ni ločena od resničnosti. Umetnik je zagovarjal, da bi morali gledalci začasno opustiti nezaupanje in začeti upoštevati dramo na odru kot realnost.
Prve omembe bolj modernih konceptov virtualne realnosti so prišle iz znanstvene fantastike.
Stanley G. Weinbaum je 1935 zapisal kratko zgodbo – Pygmalionova očala – jih opisoval kot osnovo očal z virtualnem sistemu z holografskem pridihu, vključno z vonjem in dotikom.

 

Virtualna realnost kot atrakcija

1950-1970

Morton Heilig je v 1950 zapisal, da bi lahko zajeli vse čute na učinkovit način, preko upodabljanja za gledalca v zaslon. Zgradil je prototipno vizijo, poimenovano Sensorama (1962), s petimi kratkimi filmi, ki so se na njem prikazovale skupaj z vidom, zvokom, vonjem in dotikom. Že pred digitalnim računalništvom je bila Sensorama mehanična naprava. Heilig je prav tako razvil protip Teleskopska maske (izjemno podobno sodobnem VR boxu), ki je bila takrat tudi patentirana. Napravo je opisal kot ”teleskopski televizijski aparat za individualno rabo” – gledalec dobi popoln občutek realnosti (Premik 3d barvne slike, 100% perifernega vida, binauralni toni, vonji in prijeten vetrič).

 

Virtualni zemljevidi

Prav tako opazen med predhodnimi hipermedijskimi in virtualnimi sistemi je bil Aspenski filmski zemljevid, narejen leta 1978 (Atari). Program je bil surova virtualna simulacija Aspena (Kolorado, ZDA).
Uporabnik se sprehaja po ulicah. Prvi način je bil narejen  na podlagi fotografij, drugi pa na osnovi 3D modelu mesta. Atari je odprl raziskovalni laboratorij za virtualno realnost leta 1982.

 

Virtualna realnost v raznih panogah

VR industrija je pretežno izdelovala  VR naprave za medicinske namene, simulacije letenja, oblikovanje avtomobilske industrije in zaradi vojaških usposabljanj od leta 1970 do 1990.

 

Prvi komercialni VR

Ko se je pisalo leto 1990 se je na trgu pojavila prva razširjena oblika potrošniških VR box /VR očal. Sega VR so bile namenjene za igranje arkadnih igric. Uporabljena so bila LCD zaslon, stereo slušalke in inercialni senzorji, da je sistem omogočal sledenje in odziv na uporabnikove premike. V tistem letu se je virtualnost začela množično prodajati v številnih državah. Prav tako so bile v porastu skeletonske rokavice z funkcijami.
Antonio Medina (diplomant tehnologije in NASA znanstvenik) je oblikoval VR sistem za potep po Marsu iz zemlje.

 

Leta 1991 je svet Računalniškega igranja napovedal za trg ugodne VR boxe. Leta 1994 izide Sega VR-1, simulator gibanja in prikaz arkadne privlačnosti. To je vsebovalo 3D grafiški poligon.
Isto leto izide Apple QuickTime VR, ki pa kljub kratici VR ni prikazal virtualno realnost, temveč namesto tega 360° panoramsko sliko.

 

VR igrice

Nintendo leta 1995 izda ”Virtual Boy”. Za njem pa se množično začnejo pojavljati tudi druge podobne komercialne naprave. Takrat najbolj atraktivna igrica je bila Star Wars – Temne sile.